V islamu zakonska zveza ni le biološka ali sociološka potreba; je sveta vez in dejanje čaščenja, zgrajeno na ljubezni, usmiljenju in iskanju Božjega (Allahovega) zadovoljstva. Sveti Koran in sunaj preroka Mohameda (mir z njim) to vez opredeljujeta tako kot pristan, v katerem najdemo mir na tem svetu, kot tudi most, ki vodi do sreče v posmrtnem življenju.
“In med Njegovimi znaki je, da vam je izmed vas samih ustvaril žene, da bi pri njih našli mir, in med vas je vnesel ljubezen in usmiljenje. Resnično so v tem znaki za ljudi, ki razmišljajo.” (Sura Ar-Rum, 21)
Islam moškega in ženske ne obravnava kot tekmeca, temveč kot dve bitji, ki se dopolnjujeta, varujeta in lepšata. V zakonu so pravičnost, spoštovanje in prijaznost bistvenega pomena.
“…One (vaše žene) so oblačilo za vas, in vi ste oblačilo zanje…” (Sura Al-Baqarah, 187) (Ta verz pojasnjuje, da morata zakonca, tako kot oblačila, prikrivati pomanjkljivosti drug drugega, se medsebojno ščititi pred težavami zunanjega sveta in biti okras drug drugemu.)
Islam je tako moškemu kot ženski dodelil določene odgovornosti za ohranjanje družinskega miru. Medtem ko je dolžnost moškega, da na dovoljen (halal) način zasluži za preživetje družine in je njen zaščitnik, je dolžnost ženske zagotoviti mir in red v domu. Vendar je najbolj osnovno pravilo za obe strani “dobro sobivanje”.
Moški mora biti do svoje žene prijazen, razumevajoč in radodaren. Islam strogo prepoveduje dvigniti roko nad žensko ali jo poniževati.
Verz iz Korana: “…Z njimi (ženami) živite v prijaznosti…” (Sura An-Nisa, 19) Hadis: “Najboljši med vami so tisti, ki so najboljši do svojih žena. In jaz sem med vami najboljši do svoje žene.” (Tirmizi)
Žena pa po drugi strani spoštuje pravice svojega moža, varuje čast družine in zasebnost doma.
Hadis: “Ta svet je užitek (začasno blago). IN najboljši užitek tega sveta je krepostna žena.” (Muslim)
Ena najlepših posledic zakonske zveze je rojstvo otrok. V islamu je otrok sveto zaupanje (amanet) od Allaha materi in očetu. Vzgojiti jih z dobro moralo je naložba tako za družbo kot za posmrtno življenje.
“…Gospodar naš! Podari nam v naših ženah in potomcih radost in naredi nas za voditelje bogoboječih.” (Sura Al-Furqan, 74) “Noben oče ne more zapustiti svojemu otroku dragocenejše dediščine kot lepo vzgojo.” (Tirmizi)
V islamu je družina majhna mošeja (mesdžid), mirno zatočišče. Ko so v domu temelj medsebojna ljubezen, spoštovanje, potrpežljivost in Allahovo zadovoljstvo, ta dom postane kotiček raja na tem svetu in vodi zakonca v večno srečo v posmrtnem življenju. Kot je rekel naš Prerok (mir z njim), se celo to, da se zakonca z ljubeznijo spogledata, šteje za miloščino (sadako) in dejanje čaščenja.
