V islamski veri je čistoča (taharet) veliko več kot le vsakodnevna navada; je prvi korak do nastopa pred Bogom (Alahom). Zato je čistoča telesa, oblačil in prostora za molitev pogoj za sprejetje molitve. Koran z naslednjim verzom jasno razkriva tako fizično kot duhovno dimenzijo čistoče:
“…Alah ima zares rad tiste, ki se kesajo, in tiste, ki se čistijo.” (Sura al-Baqarah, 222. verz)
Čistoča v islamu se deli na dva dela:
- Zunanja čistoča: Čiščenje telesa, oblačil in okolja pred nečistočami.
- Notranja čistoča: Čiščenje srca pred slabimi mislimi, oholostjo in zavistjo.
Muslimani opravijo abdest (obredno umivanje) pred vsako od petih dnevnih molitev. Abdest je simbolično in fizično očiščenje z vodo. Ta ritual posameznika loči od svetovnega kaosa in ga uvede v stanje duhovne osredotočenosti. V Koranu je jasno navedeno, kako se opravi abdest:
“O verniki! Ko se pripravljate na molitev, si umijte obraze in roke do komolcev, obrišite (mesh) svoje glave in si umijte noge do gležnjev…” (Sura al-Ma’idah, 6. verz)
Osnovni koraki abdesta:
- Namen in roke: Postopek se začne z namenom (nijet) in umivanjem rok.
- Usta in nos: Usta in nos se očistijo z vodo (zagotavlja svežino in higieno).
- Obraz: Umivanje celega obraza.
- Roke: Umivanje rok skupaj s komolci.
- Glava in ušesa: Glava se obriše z mokro roko, ušesa pa se očistijo.
- Noge: Umivanje nog skupaj z gležnji.
Po islamu je voda vir življenja in največje čistilo. Vendar v primerih, ko vode ni, nastopi “Teyemmüm” (simbolično čiščenje s čisto zemljo), ki poudarja pomen namena. To kaže, da namen islama pri čistoči ni le “zmočiti se”, temveč pridobiti disciplino očiščenja.
